Sisteme za proizvodnjo sončne energije lahko glede na njihovo povezavo z električnim omrežjem razvrstimo v fotonapetostne (PV) sisteme, povezane z omrežjem, in tiste, ki niso priključeni na omrežje. PV sistemi, povezani z omrežjem, se nanašajo na tiste, ki delujejo, medtem ko so povezani z električnim omrežjem in so predmet dispečiranja v omrežju - na primer centralizirane ali porazdeljene fotonapetostne elektrarne. V nasprotju s tem PV sistemi zunaj omrežja delujejo neodvisno od električnega omrežja; primeri vključujejo ulične svetilke na sončno energijo in stanovanjske fotonapetostne sisteme za podeželska gospodinjstva.
Sistemi za shranjevanje energije, ki služijo kot učinkovito sredstvo za shranjevanje električne energije, so razvrščeni v štiri kategorije: mehanski, baterijski, elektromagnetni in fazno spreminjajoči (toplotni) hranilnik energije. Med mehanskimi metodami shranjevanja je črpalna hidroelektrarna že zelo razširjena, medtem ko je shranjevanje energije z vztrajnikom – novejši mehanski pristop – trenutno v fazi raziskav in demonstracij. Elektromagnetno shranjevanje energije zajema tehnologije, kot so superprevodno shranjevanje magnetne energije, superkondenzatorji in kondenzatorji z visoko energijsko gostoto. Shranjevanje toplotne energije, ki temelji na fazni spremembi materialov za shranjevanje ali sproščanje energije, je na Kitajskem še vedno v fazi laboratorijskih raziskav in še ni doživelo praktične uporabe. Shranjevanje energije na osnovi baterij je zrela, splošno sprejeta in stroškovno učinkovita tehnologija. PV sistemi zunaj omrežja, ki uporabljajo svinčeno-kislinske baterije, so že dosegli stopnjo komercialne uporabe. Poleg tega so z nedavnim napredkom tehnologije litij-ionskih baterij in s tem povezanim upadom stroškov sistemi za shranjevanje energije, ki temeljijo na litij-ionskih baterijah, postali glavno središče trenutnih raziskav.